Euforija o srečanju EBTM08 v Ljubljani se je polegla. Rada bi napisala nekaj vtisov o dnevih, ko smo gostili EBT-ejevce iz cele Europe.
Kot ste lahko prebrali, so vsi pisali same pohvale
, kako je pri nas lepo, kako je vse lepo organizirano. Tisti, ki so brali njihove poste doma, so jim zaželeli čim več vpisanih naših bankovcev in s tem seveda tudi zadetkov. Bilo je napisanih ogromno lepih želja in pozitivnih misli. Nisem zasledila nobene kritike
. Lahko smo veseli, da je vse potekalo kot je treba.
Po srečanju je bilo veliko pohval, vse v presežkih in mislim, da niso bile napisane kar tako, ampak iz srca
.
Žalosti pa me, da mi Slovenci res ne znamo izraziti čustev ali pa smo res tako "zaverovani sami vase" (lahko bi napisala bolj grdo
), da ne bomo priznali nekomu kakšno majhno pohvalo ali se vsaj malo veselili s kom drugim. Videla sem na forumu koliko vas je prebiralo poste,
niti eden pa se ni najdu, da bi vsaj z enim stavkom napisal,
res smo lahko veseli, da se je vse lepo izteklo, lepo ste vse skupaj izpeljali.
Če bi tujci znali slovensko ne vem kaj bi si mislili
. Oni se znajo veseliti za vsako malenkost, pri nas pa kot da se nič ne dogaja.
Sedaj so se že začele zbirati prijave za naslednji EBTM09 in bilo je napisano, da kdor koli ga bo pripravil, da se bo moral zelo potruditi, da bo presegel organizacijo v Ljubljani. Mislim, da to pove vse.
Oprostite, bila sem malo pikra, ampak to sem morala napisat. Pa brez zamere.
kajak